Za Gorjanci, na skrajnem jugovzhodu Slovenije, se skriva poseben svet, zaznamovan s starodavno zgodovino, bogato kulturno dediščino in neokrnjeno naravo, ki zaradi vpliva Mediterana začne brsteti pred drugimi pokrajinami. Bela krajina se po mnenju nekaterih imenuje po za te kraje značilnih belih brezah, drugi pa trdijo, da je k imenu prispevala bela barva noše. Moški in ženske so namreč tradicionalno oblečeni v bela oblačila, ki jih popestrijo le rdeč pas in rutica pri moškem ter tkanica, nagelj in nogavice pri ženskah. To nošo nosi tudi Zeleni Jurij, le da ima še obleko iz brezovih vej.
V kraškem zaledju, predrtim s številnimi prelomi v vseh smereh, se stekajo vode izpod Mirne gore, Markove gore, Rožnega dola in hribovja na severu. Z močnim izvirom prihaja nato na dan pod visokimi skalami skladovitega apnenca, ki ga sekajo tektonske razpoke, in tvori globoko temnozeleno izvirno jezero. Izvir Krupe sredi kraškega ravnika je edini tovrstni izvir v Sloveniji in največji kraški izvir v Beli krajini. Reka Krupa z okoliškimi znamenitostmi predstavlja del kraške učne poti Od Lebice do Krupe.
Od izvira reke Krupe vodi čudovita sprehajalna pot do podzemne kraške jame Judovske hiše. Leži za vasjo Moverna vas, najdemo jo v gozdu nad reko Krupo. V apnencu jo je izdolbla predhodnica Krupe. Arheološka izkopavanja v letih 1960, 1985 in 1987 so razkrila obdobje poselitve oziroma njene uporabe. Najdbe kamenih orodij v najstarejših plasteh dokazujejo, da je bila jama občasno poseljena že v starejši kameni dobi in je tako potrjena prva paleolitska postaja v Beli krajini.
Zanimiva je tudi reka Kolpa, ki velja za eno izmed najtoplejših, najčistejših in neokrnjenih rek v Sloveniji. Privlačna je v vseh letnih časih, še najraje pa jo obiskovalci obiščejo v poletnih mesecih, ko je primerna za kopanje, saj temperatura vode doseže tudi 30◦C. Najbližje kopališče v Podzemlju je od naše kmetije oddaljeno le 5km.
Mirna gora je najvišji vrh v Beli krajini (1047 m), hkrati pa ena najbolj jugovzhodnih vzpetin prostranega Kočevskega Roga. Z razglednega stolpa se oko naužije razgleda po Beli krajini, videti pa je moč preko Kolpe do Karlovca in Gorskega Kotarja v Republiki Hrvaški. Planinski dom je stalno oskrbovana planinska postojanka. Mirna gora in pod njo ležeči kraj Planina sta tako izhodišči ali končni cilj številnim pohodnim potem. Zanima je gozdna učna pot Planina-Mirna gora.
V bližini vasi Potoki pri Rožnem Dolu, v neposredni bližini severnega portala semiškega predora, se nahaja naravna vrednota – izvir Bajer. Ta izvir je v prejšnjem stoletju služil za oskrbovanje parnih lokomotiv, saj je bila voda po cevovodu napeljana na železniško postajo Rožni Dol. Bajer je prekrasen košček neokrnjene narave s pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Tu je pravi raj za dvoživke, tu domuje rak koščak, kačji pastirji, v globini akumulacije nad kamnitim jezom, ki je za tiste čase pravi gradbeni biser, pa živijo krapi …
Trdinov vrh je najvišja točka v pogorju Gorjancev. Na vrhu kateremu Hrvatje pravijo Sveta Gera (slovensko Sveta Jera) sta bili postavljeni dve manjši cerkvi. Prva je Sveta Jera od katere so ostale ruševine, druga pa je kapela Svetega Ilije, ki se nahaja na hrvaški strani in ima obnovljen nadstrešek, ki preprečuje propadanje obzidja. Vrh pa ima poleg omenjenih cerkva tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjici z žigom. Na Trdinovem vrhu pa so postavljeni tudi oddajniki, ki so lepo vidni že iz doline.
Izvir Gospodična je ena izmed najbolj vabljivih znamenitosti Gorjancev. Med najbolj znane studence ga je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi z močjo pomladitve, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična.
Izvir Jelševnik je edino mesto, kjer lahko črnega močerila proučujemo v naravnem okolju. Obiskovalci se lahko v Župančičevi hiši ob izviru seznanijo s črnim močerilom in si ogledajo film o človeški ribici.
Nahaja se jugovzhodno od Dragatuša, na območju vasi Veliki Nerajec, Pusti Gradec, Mala Lahinja in Belčji Vrh. Park obsega območja povirja in zgornjega toka reke Lahinje. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja, ob kateri poudarimo 6 posebej zavarovanih naravnih spomenikov, 2 naravna rezervata in 5 kulturnih spomenikov.
Odprtje predstavlja prvi korak pri razvoju stalne razstave o rudarski dediščini Bele krajine. Zbirka prikazuje geološko zgodovino Bele krajine s poudarkom na razvoju premogovniške kadunje v Kanižarici, zgodovino rudnika od njegovega nastanka leta 1857 do zaprtja, prosti čas rudarjev in tehnološki proces pridobivanja premoga iz rova vse do separacije. Postavljena je v objektu izvoznega stroja in strojnice, obnovljen pa je tudi del rova pod njo. Ohranili so tudi izvozni stolp.
Na zapuščenem vrtu ob Domu paraplegikov v Semiču je urejen Učni vrt Dr. Derganca, kjer je zasajenih preko 72 sadik 18 različnih sadnih vrst. Na učnem vrtu so poleg jablan posajena tudi druga sadna plemena: hruška, breskev, marelica, češnja, sliva, oreh, leska, bezek, nešplja, kutina, skorš in jagodičje, ki nas seznanjajo s pestrostjo, ki jo sadjarstvo ponuja. Med kulturnimi rastlinami so Belokranjci najbolj ponosni na vinsko trto, kateri posvečajo veliko pozornosti. Vzorčni vinograd nas opozarja na pomen in tradicijo vinogradništva v Beli krajini. V nasadu so posajene sorte, ki so bile pomembne v preteklosti in tiste, ki jih pridelujemo danes.
Območje Kočevskega roga obsega veliko učnih poti, ki si jih lahko ogledate sami ali v spremstvu gozdarja oziroma lovca. Znotraj Kočevskaga roga je posebej zanimiv pragozd, kjer lahko doživite edinstven gozdni ekosistem v srcu Evrope. Tu je tudi bivališče rjavega medveda, volka in risa.
Na področju Bele krajine srečamo več območij, poraslih z brezovim gozdom in podrastjo orlove praproti. Belokranjci imenujemo te naravne pojave steljniki. Najlepši steljniki se nahajajo na Vinomerju pri Metliki ter pri naselju Marindol južno od Adlešičev. Kot bele lepotice se med steljniki dvigajo bele breze, ki še posebej zaznamujejo Belo krajino.
Narava in okolica – galerija
Nedaleč stran od naše kmetije stoji v celoti restavrirana baročna cerkvica Sv. Trojice na Vinjem Vrhu iz 17. stol., ki je kot spomenik prve kategorije vsekakor vredna ogleda. Krasi jo bogat nadstropni ˝zlati˝ oltar. Sezidali so jo leta 1647 po vzoru stare romarske cerkve v Novi Štifti pri Ribnici.
Nedaleč od izvira reke Krupe se je razprostiral največji grad v Beli krajini, grad Krupa. To je bilo mogočno poslopje z debelimi zidovi, ki je bilo v Valvasorjevem času utrjeno s petimi stolpi. Leta 1942 sp grad požgali partizani. Domačini so po vojni grajski kamen razvozili in ga porabili za obnovo in gradnjo svojih domov, tako da danes stojijo le še razvaline grajske žitnice.
Na območju Bele krajine srečamo mesti Črnomelj in Metlika z ohranjenima starima mestnima jedroma, Semič pa je tipično trško mesto.
Črnomelj – naselje se je razvilo na okljuku rek Lahinje in Dobličice. Osrednji trg oblikujejo srednjeveški grad, komenda nemškega viteškega reda ter poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Ob glavni ulici stoji župnijska cerkev Sv. Petra, pastoralni center in obnovljena gotska cerkev Sv. Duha, v kateri se vrstijo številni koncerti, razstave ipd, v njej je možen tudi obred civilne poroke. Vzidane spominske plošče na številnih hišah, pričajo o pomenu mesta med 2. svetovno vojno, saj je bila Bela krajina zibelka partizanstva. Zanimiva je tudi Primožičeva hiša – hiša belokranjskih rokodelcev, kjer so poleg različnih razstav in delavnic naprodaj tudi izdelki domače obrti.
Metlika – zaradi pomembne lege, pod vinorodnim in razglednim hribom Veselica, in zaradi vode, ki je nekoč oblivala del mesta, je imelo staro mestno jedro skozi zgodovino dobro naravno obrambno funkcijo. V samem središču stojijo stavbe: metliški grad, prva hranilnica in posojilnica na Dolenjskem in v Beli krajini, prva čitalnica, mestna hiša…Mesto ima še tri cerkve, od tega je ena grkokatoliška.
Semič – Belokranjci mu pravijo Šokarija, s trgom imenovanim Štefanov trg, krasi župnijska cerkev Sv. Štefana sezidana v slogu baročnega klasicizma, omenjena že leta 1228. Okolico cerkve obdaja deloma ohranjeno obzidje obrambnega tabora proti Turkom. Prenovljena je tudi Taborska hiša, v kateri se odvijajo slikarske razstave in razne prireditve.
Metlika – V gradu in njegovi bližini domujejo Belokranjski muzej (razstava Bela krajina skozi stoletja), Slovenski gasilski muzej Dr. Branka Božiča in Galerija Kambič.
Črnomelj – Mestna muzejska zbirka Črnomelj ima svoj prostor v Črnomaljskem gradu. Prikazuje življenje Črnomaljcev in podobo Črnomlja od antičnih časov do danes.
Semič – Krajevna muzejska zbirka Semič prikazuje zgodovino kraja, v kletnih prostorih si je možno ogledati notranjščino nekdanje belokranjske zidanice, v pritličju pa naravoslovna zbirka z možnostjo ogleda filma o človeški ribici in okoliških kraških podzemeljskih tokov.
Svetišče rimskega sončnega boga, se nahaja odmaknjen in skrit v gozdiču Judovje nad vasjo Rožanec. Relief, posvečen bogu Mitri, je bil vklesan v steno opuščenega antičnega kamnoloma ob koncu 2. stoletja. Kamnolom je v kraški dolinici, ki jo obdajajo več metrov visoke skalne stene. Mitrej v Rožancu je primer klasične upodobitve Mitrovega darovanja, ko Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival.
Znamenita božja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnic pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božji, srednja nosi patrocinij Glej človek (Ecce homo), južna pa Lurške Matere božje.
Sredi Vinice stoji rojstna hiša pesnika Otona Župančiča, v njej je od leta 1951 urejena pesnikova spominska zbirka – njegova dela in dokumenti iz njegovega življenja. V skromnejšem prvotnem obsegu je je postavil prof. Alfonz Gspan, za stoletnico rojstva jo je razširil in obogatil dr. Joža Mahnič, likovno podobo ji je najprej dal arh. Jure Jaklič, za 120-letnico pa arh. Marjan Loboda. Prvotna hiša je sicer pogorela v velikem požaru leta 1888, pozneje pa so jo obnovili. Poleg Župančiča so v hiši predstavljeni tudi nekateri drugi pomembni belokranjski ustvarjalci.
Šokčev dvor v Žuničih predstavlja za obkolpski del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajinskem parku Kolpa. Je tip zaprte domačije, ki jo sestavljajo hiša, lopa in skedenj. Hišo povezuje zid, v katerem so vhodna vrata na dvorišče, tako je dvorišče zaprto z vseh strani. Hiša je restavrirana. V njej je urejena kmečka sobica, kjer si obiskovalci lahko ogledajo starinsko pohištvo, otroško zibelko, stara kmečka oblačila, domače platno itd. Drugi prostor je urejen v jedilnico s staro krušno pečjo, primeren za zaključene družbe in obiskovalce.
Adlešiči in še nekatere vasi v okolici so znane po tradicionalni domači obrti. Tu še vedno izdelujejo domače laneno platno, belokranjske pisanice in vezenine.
Nahaja se v kletnih prostorih stare hiše sredi vasi poleg cerkve Sv. Petra. Deluje že preko 250. let, ob obisku zidanice se lahko pohvalite, da ste pili vino 65 gospodarjev iz enega samega kozarca.
Tu je postavljeno letalo v spomin belokranjskih in drugim slovenskim letališčem v času 2. svetovne vojne. Lokacija omogoča stalen ogled.
Na rekah Krupa in Lahinja kot pritoka reke Kolpe je v preteklosti delovalo več mlinov. Sedaj delujejo samo še nekateri. Izmed teh je najbolj ohranjen in dostopen obiskovalcem mlin in žaga na vodno kolo v Pustem Gradcu v okviru Krajinskega parka Lahinja.
Baza 20 je bila glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med leti 1942 in 1944. Od leta 1952 je Baza 20 zaščitena kot kulturni spomenik, saj je bila edino tovrstno oporišče v Evropi med drugo svetovno vojno. Večina objektov je prenovljena, v posameznih so manjše muzejske prezentacije. Širši video prikaz dogajanja med vojno je v Lukovem domu, ob parkirišču, pred stezo, ki vodi do Baze, ki je zanimiva izletniška točka.
Kočevski Rog je eno od mest, kjer v vsaj petih breznih in jamah ležijo žrtve povojnih pobojev. Osrednje simbolno grobišče je Pod Krenom. Gre za prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi obeležji, ograjami in smerokazi.
Kulturne znamenitosti v okolici – galerija
Bela krajina ponuja veliko poti, po katerih je možno kolesariti. Primerne in priljubljene so tudi zaradi naravne razgibanosti terena. Kolesarski vodnik, karta s 15 kolesarskimi potmi po Beli krajini usmerja predvsem v rekreativno preživljanje prostega časa.
Enako kot je mnogo priložnosti za kolesarjenje, so v Beli krajini številne pohodniške poti, ki so podrobneje opisane v Vodniku pohodniških poti po Beli krajini.
Čolnarjenje po reki Kolpi in izmed najčistejših ter najtoplejših rek v Sloveniji prinaša nepozabna doživetja. Kolpa ne ponuja le kopanja in ležernega ležanja na bregovih ampak poleg čolnarjenja omogoča tudi vožnjo s kajaki in kanuji, rafting, ribolov in druge, zdravju in boljšemu počutju namenjene aktivnosti.
Na rekah Kolpa, Lahinja in Krupa ter v ribniku Prilozje je možen športen ribolov, saj neokrnjena narava ponuja obiskovalcu teh krajev nepozabno doživetje ter obogatitev telesa in duha.
Športno letališče v Prilozju je kraj, kamor se lahko zatečejo tako ljubitelji letalskega športa kakor tudi naključni obiskovalci.S panoramskim poletom lahko občudujete lepote Bele krajine in okolice.
Na Smuku nad Semičem je vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev, stalno odprt lovski dom, od katerega je izjemen pogled po Beli krajini obiskovalcem na široko odpira svoja vrata.
Le streljaj od naše kmetije si lahko ljubitelji motokrosa ogledajo progo, na njej preizkusijo svoje motoristično znanje ali se celo udeležite kakšnega tekmovanja.
Na Gačah obratuje 55 ha velik smučarski center Bela, ki je namenjen predvsem rekreativnemu smučanju. Ponudba smučišča vključuje vadbeni poligon in urejene proge za smučanje, tekaške poti ter sankanje. Za začetnike deluje šola smučanja.
V širši okolici (25 km od nas) se nahaja znano zdravilišče in terme Dolenjske toplice.
Šport in rekreacija – galerija
Je tradicionalna turistično vinarska in kulturna prireditev. Na prireditvi se predstavljajo in ocenjujejo belokranjska vina ter pogača. Vsako leto v okviru prireditve izberejo kraljico metliške črnine.
Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki je dobil ime po ljudskih običajih na Jurjevo. Predstavljajo se folklorne skupine iz Bele krajine, Slovenije in tujine. Posebej zanimiv je prikaz obred Zelenega Jurija.
Na prireditvi se sklene resnična poroka po starih navadah in običajih v značilni belokranjski narodni noši. Prireditev dopolnjujejo kulinarične razstave in prikazi že skoraj pozabljenih kmečkih del in obrti.